Glede na vse razmere (covid19, zaprte občinske meje, mraz) sem opravil verjetno eno izmed zadnjih letošnjih voženj.
Na štartu v ozki in senčni dolini je bilo ene 4 st. pod ničlo in kar nekaj km vzpona na južnem pobočju je bilo potrebnega da sem prišel na +4.
Kljub temu, da sem bil ves čas dobrih 500 višinskih m nad dolino pa kakšnih pretirano lepih razgledov ni bilo, še najbolj sem se razveselil pogleda na pot, ki sem jo opravil pred dobrima dvema tednoma (KLIK).
Za razliko od drugih voženj po tej okolici, ko je bilo cerkva na pretek, pa sem tokrat videl le to, a s toliko bolj zvenečim imenom: Naša ljuba Gospa presvetega srca Jezusovega.
