Že po prvem klancu sem bil bogato nagrajen - že pogled na majhen košček morja v daljavi me silno razveseli.
Bi še kdo mislil, da sem se vozil po nekih hudih prometnicah, a je bila velika večina fure povsem brez srečevanja z motornimi vozili.
Sv. Kirin
Čepićko polje, ki je bilo do izsušitve l.1932 jezero.
V eni izmed variant za to turo je bil tudi vzpon na Učko, a sem se premislil, ko sem izvedel, da je zasnežena.
Ciljna destinacija: t.i. pijana pruga.
Blizu (relativno) je Raša, v kateri je bil rudnik črnega premoga in ki je bil za povojno Jugoslavijo velikega pomena, a ker v okolici ni bilo dovolj rudarjev, so jih iskali (in mobilizirali) po vsej Istri, pravzaprav tudi na Hrvaškem in v drugih delih Juge. Domačini znajo povedati, da je bilo veliko "prostovoljnega" dela.
Za potrebe rudnika so že leta 1948 začeli graditi železniško progo od Lupoglava do Raše, a ker ni bilo dovolj delavcev, ne prostovoljcev, niti delovnih brigad, se je oblast zatekla k prisilnemu delu - posledično je prihajalo do množičnih emigracij Istranov v svet, še posebej v Italijo. Zaradi izredno težkih delovnih razmer in številnih smrti se je območja prijelo ime "Istarski Sibir".
Železnica je bila končana l.1951, a ker je 15 let kasneje v Raši zmanjkalo premoga in so rudnik zaprli je tudi železniški promet povsem zamrl, malce so ga sicer oživili v osemdesetih, a se je po razpadu Juge spet povsem umiril do l.2009, ko se je zaradi podora nasipa zaustavil za vedno.
Nazaj v sedanjost. Del, kjer je prišlo do podora je sedaj vedno bolj obiskan in hkrati postaja celo turistična znamenitost.
Kastel Kožjak
Po kratkem spustu me je čakala doooolga ravnina in tokrat na veliko srečo z vetrom v hrbet.
Tako izgledajo kmetije v teh koncih in nasploh je videti več revščine kot bogastva. In še zanimivost - nikjer še nisem videl toliko voznih neregistriranih avtomobilov; prevladuje pa Golf II
Fotogenično Gračišće v daljavi - že bil KLIK
Ja, kolesaril sem v ponedeljek, med pustno soboto in torkom.
Spet Gračišće.
Za tem ovinkom gre dober kilometer strmo navzgor, povsem naravnost, brez ovinkov, brez metra izravnave in ko sem končno le prišel do ovinka, sem spoznal, da klanca še zdaleč ni konec.
Gologorica po dobrih dveh kilometrih vzpona in ko sem ugotovil, da niti slučajno še nisem na vrhu.
Save the best for last, al kako že... Ta ubijalski vzpon (v resnici je bistveno bolj strm, kot prikaže fotka) me je čakal na koncu :(
Croatia,Istra,MTB,Cerovlje,Šušnjevica,Jesenovik,Kožljak,Polje Čepić,Škavreti, Nova Vas, Tupljak, Gologorički Dol, Gologorica