Ja, taki kraji so, da veliko Slovencev niti ne ve zanje in resnici na ljubo niti sam nisem vedel, da del Čičarije seže tudi na našo stran - kar nekaj hrvaške sem namreč že prekolesaril - KLIK.
Golac in ...
... Poljane pri Podgradu - dve izmed treh vasi (tretja je Skadanščina), ki dejansko sestavljajo urbani del slovenske Čičarije.
Ironija zadnje fotke: ob fotkanju mi je v slušalki (vožnje si "krajšam" s poslušanjem glasbe) zvenela Nostalgična (KLIK). Pojasnilo za ironijo: sem daleč, daleeč, daleeeč od jugonostalgije.
Obrov - zapuščena opekarna.
Iz Obrova pa po enih čudnih poteh (in ob začudenih pogledih) naprej v Brkine.
Brdo že, ampak brezova drva pa tisto zagotovo niso ;)
Glede na to, da je bil daleč naokoli edini vrh s snegom, domnevam, da gre za Snežnik ;)
Tatre - pa ne tiste češke :)
Pot v nadaljevanju (no, v bistvu kar v celotni turi) pa kot mešano na žaru - malo tega, malo onega...
Sem šel pogledat, a ko sem videl, da se vhoda niti ne vidi ;) sem po parih zavojih (s težavo) obrnil - sicer (na fotkah) izgleda fajn, a nisem nek jamski navdušenec...
Jama Dimnice.
Nekaj o slovenski Čičariji:
Včasih ti kraji niso bili tako odročni. V antiki je mimo današnjega Golca tekla rimska cesta, ki je vodila iz notranjosti današnje Slovenije v Istro. Pomembna prometnica je ohranila svojo vlogo vse do srednjega veka, ko je nad Golcem stala utrdba.
Čiči naj bi te kraje naselili v 16. ali 17. stoletju kot prebežniki pred Turki iz južne Dalmacije. Domačini govorico iz svoje prvotne domovine še ohranjajo (kar je Čičev v Čičariji sploh še ostalo), saj so živeli bolj ali manj izolirano, menda se tudi poročali niso prav daleč.
Danes so čičarske vasi več ali manj opustele, nekoliko oživijo le ob koncu tedna, ko se zdomci kot vikendaši vračajo na domove svojih prednikov. Izseljevanje se je začelo po 1. svetovni vojni, še intenzivnejše je postalo po drugi, saj je skopa kraška krajina prebivalcem ponujala le siromaštvo. Mnogo hiš se podira, čeprav je zadnja leta opaziti, da jih hkrati tudi vedno več obnavljajo, vzpostavljajo pa tudi kmečki turizem. Vsekakor se v življenje vračajo hitreje vasi na slovenski strani, saj je iz slovenske Čičarije še vedno manj vožnje do urbanih središč kot iz hrvaške.
Čiči so se nekoč preživljali z ovčerejo, ki so jo kot tradicijo prinesli verjetno še iz Dalmacije. Znani so bili tudi kot oglarji – palili so karbun in žgali apno, saj je sicer težaško delo predstavljalo dober zaslužek. Še več so zaslužili z nabiranjem brinovih jagod in kuhanjem brinjevca, vendar je bilo zadnje pod Italijo prepovedano. Kar se je dalo, so prodali v Trst. Da jim še vedno ni bilo lahko, pravi njihov rek oziroma prekvantica po domače, da so vseeno tukli mižeriju. Jih je pa težko življenje prisililo, da so se znašli in težke trenutke prebrodili s svojo značilno duhovitostjo, za katero pravijo, da bi še hudiča ugnala. Še posebej nevaren način preživetja je predstavljal kontrabant, ki se je končal celo s smrtjo in zaporom nekaterih tihotapcev. (vir)
MTB,Slovenia,Tatre, Brezovo Brdo, Orehek pri Materiji, Brkini, Čičarija, Kovčice,Ritomeče,Markovščina,Golac, Poljane pri Podgradu,Obrov