Pogled od zgoraj, pred začetkom. Luka Plomin, moje izhodišče, Plomin in Labin, s katerim sem se potem srečeval celo pot.
Če sem začel z 0 metri nad morjem, je bilo jasno, da bo šlo na začetku samo navzgor.
Z vrha dol sem bil pa na pravem, uradnem MTB trailu. Krasni razgledi, temperatura se je zvišala za skoraj 10 stopinj (v Luki Plomin je bila pozitivna ničla).... le moje kolo ni ravno idealno za take spuste. Mah, pošteno me je premetalo (uf, kolikokrat sem pomislil na manjkajoče vzmetenje), a pomembno je, da so gume zdržale pritisk vseh tisočev ostrih kamnov.
Za zaključek sem si raje izbral ta "flow"
Fejst gor in fejst dol in spet sem bil na ničli.
Rabac
Ostanki luke in žičnice (telefarike) s katero so iz 9km oddaljene vasi Cere vozili boksit - Italijani med obema svetovnima vojnama. V Jugi so (nemški zaporniki) vse razstavili in potem odpeljali nekam v Srbijo.
Za naprej sem imel dve izbiri - nazaj do Rabca in naprej po glavni cesti ali pa po tej planinski poti - izbira je bila seveda napačna. Fotka ne prikaže dejanske strmine, še manj stalnega spodrsavanja po grušču.
Planinski poti je sledila ta "cesta" (pogled nazaj na prepeljano) - na vrhu sicer lepo zlikana, v klancu pa povsem razrita - tudi s traktorjem bi šlo zelo težko.
Ko sem končno prišel do asfalta in napačno verjel, da je konec vzpona
Eh, ko sem bil že pri vzponih, sem se pa zakadil še navzgor v center starega Labina.
Utrinki s starega dela mesta in pogled na rudarsko naselje (ja, tudi Labin je v znamenju premoga), ki so ga zgradili v tridesetih letih prejšnjega stoletja.
Labin je znan tudi po t.i. Labinski republiki KLIK - l.1921 so rudarji z uporom Italijanom zasegli rudnik, prevzeli oblast tudi v mestu in razglasili omenjeno republiko, ki pa je trajala le 40 dni - Italijani so posredovali z vojaško intervencijo.
Nekaj rudarskega je še vidno.
Naprej v še eno, verjetno najbolj znano (v Istri), rudarsko mesto, ki je bilo zgrajeno dobesedno iz nič, oziroma celo na izsušenem močvirnatem ozemlju v dolini reke Raša l. 1937.
Z melioracijo so začeli l.1928, potem pa na podlagi načrtov italijanskega arhitekta Gustava Pulitzerja zgradili celotno mesto v samo 547 dneh. Gre za izreden dosežek, saj gre za mesto za 2-3000 prebivalcev s hišami priključenimi na elektriko, vodovod, kanalizacijo in celo na daljinsko ogrevanje (hiše so imele centralno gretje), s šolo, bolnišnico, javno pralnico, otroškim vrtcem, pošto, hotelom, policijsko postajo, kinom, občinskim uradom, celo s športnimi objekti in bazenom. Ulice so bile že takrat asfaltirane in z javno razstvetljavo.
Kljub hitri gradnji pa izgleda, da je bila ta tudi kvalitetna, saj so hiše več ali manj v enaki podobi še vedno naseljene.
Seveda ima mesto tudi cerkev (Pulitzerjev načrt) - oblikovana kot prevrnjen rudarski voziček, zvonik pa posnema rudarsko svetilko.
Rudniška upravna stavba, kjer je po zaprtju rudnika nastala, med kovinarji znana, orodjarska tovarna Prvomajska.
Nazaj na kolo, nazaj in navzgor v Labin in naprej in navzgor proti SV.
Vzponu seveda sledi spust, tokrat s pogledom na ogromen dimnik (s 340m je najvišja zgradba na Hrvaškem) in kasneje na celotno termoelektrarno (vključno s tisočerimi tonami premoga, ki ga z ladjami dovažajo z vsega sveta). Ni pa videti cca. milijon ton radioaktivnega pepela, ki so ga prekrili z zemljo, prej pa ga je prosto raznašalo vse naokoli.
Prvi blok so zgradili 3 leta po tem, ko je bil rudnik v Raši že zaprt, izkop vseh ostalih premogovnikov v Istri pa je komaj dosegal letno porabo termoelektrarne, poleg tega pa je bil domači premog z veliko vsebnostjo žvepla (10-14%) in naravno radioaktivnostjo.
Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je padla odločitev za gradnjo drugega bloka, ki naj bi se polnil s premogom iz novo odprtega rudnika v Tupljaku. Preračuni o tamkajšnjih zalogah (in tudi kvaliteti premoga) so se izkazale za netočne (kako je bilo že s tem v primeru TE Šoštanj v SLO?) - drugi blok so vseeno zgradili, rudnik pa zaradi nerentabilnosti zaprli l.1991
Tam pri nogometnem igrišču pa me čaka avto.
Aja, še obljuba z začetka.... ;)
Priznam, da sem za odkritje te lokacije potreboval kar veliko časa in še več znanja ter izkušenj z brskanja po spletu - na koncu sem se moral pa potruditi še, da sem do lokacije sploh lahko prikolesaril.
Prav globoko v rudnik se nisem zapodil, le toliko, da sem dobil občutek temne tesnobe in da sem za seboj še jasno videl izhod iz rova. Vseh rovov je na tem področju za cca. 400km - torej priložnosti za "raziskovanje" (ali da se za večno izgubite) več kot dovolj.
Sicer ne vem kako je sedaj, a pred leti je bilo mogoče v okviru organizirane ture prehoditi 10km rova (na začetku trdna podlaga, kasneje pa veliko blata, na koncu celo voda tudi do pasu) vse tja do ...
Croatia,Istra,MTB,Plomin Luka,Vicani,Rabac,Labin,Gondolići,Krapan,Raša,Ripenda Verbanci