Sem brskal po GPS sledeh na svojem računalniku in se že povsem odločil za Novo Gorico in Sveto Goro, a se v zadnjem trenutku premislil - hlad ob Soči bo bolj prijal poleti - in narisal en krog nad Vipavsko dolino.
Že, ko sem v Podnanosu stopil iz avta sem ugotovil, da tudi na načrt ni bil najbolj primeren trenutnim vremenskim razmeram - mrzel veter (jah, vipavska burja) me je prepihal do kosti še preden sem se uspel do konca obleči.
Slabih deset km vzpona za "ogrevanje" (burja je vseeno ves čas hladila) in prišel sem v drug svet.
Sv. Ana pri odcepu za Razguri.
Štjak...
... od koder se pogled lepo odpre proti Tržaškemu zalivu (burja še ni uspela razpihat meglic, ki jih ustvarja hladno morje)...
... in na drugo stran.
V tistem trenutku nisem vedel, da gledam točno tisto pot, ki me čaka - lepo vidna cerkev Marije Snežne in spodaj Goče.
Pogled nazaj proti Štjaku.
Ko je vsaka smer prava ;)
Običajno do "njega" prihajamo z druge strani.
Ja, o Štanjelu je govora in zadržal sem ravno toliko, da sem si ga malo pogledal z drugačne perspektive.
Dol, pa malo po ravnini, pa spet navzgor - brez motorne pomoči bi verjetno kar obrnil, ker me je burja tako ustavljala (ob takih trenutkih pomislim na kolesarje, ki potujejo po svetu... kako naporno je šele za njih, z vso tisto prtljago... in brez možnosti, da se preprosto obrneš...).
Razgled na vrhu (no, v tistem trenutku sem mislil, da sem na vrhu) je bil nagrada za vztrajnost.
Do cerkve na Taboru (in "nadstropje" nižje ležeče velike kapele) se je bilo treba še malo povzpeti.
Sem pa lahko videl prevoženo pot.
Mojo pozornost pa je vzbudila tudi ta moderna arhitektura na čudoviti lokaciji.
Doma sem ugotovil, da bo potreben obisk - lastnik je namreč Petrič ;) KLIK
Ponovitev vaje - spust in vzpon - tokrat do cerkve Marije Snežne na Obeluncu.
Se spodobi, da je snežno bela ;)
Zanimivo, da sem pot k cerkvi dodal naknadno (logičen potek poti gre namreč mimo)... Sem se kar glasno zahvalil svoji intuiciji, ker razgled je tak, da se še razvajencem povesi čeljust :)
Pogled nazaj proti cerkvi in kapeli na Taboru.
Marija Snežna od spodaj - iz Goč.
Trenutek, ko sem neizmerno užival in v hipu pozabil na mrzel veter (no, resnici na ljubo je bilo v zavetrnih kotičkih prav prijetno toplo) in na vse zasnežene vrhove Gorenjske. Ja, mandelj je en izmed prvih cvetočih znanilcev pomladi.
Z vetrom v prsa do.... hahahahahahaha - bi se skoraj z viadukta zvrnil tako sem se nasmejal.
Povsem nehote se je moja pot kar nekajkrat ujemala s temi znaki - hmm, gre še za kak drugačen znak? ... ker že nekaj časa razmišljam......
MTB,Slovenia,Podnanos,Vrabče, Razguri,Gradišče pri Štjaku,Štjak,Selo,Kobdilj,Štanjel,Gabrje,Erzelj,Tabor,Goče,Manče,Podraga