Ne vem ali so se skrile ali le spremenile obliko, kajti na vrhu sem srečal le dve brhki mladenki in eno zelo prijazno bivšo mladenko, ki me je usmerila k razgledni točki.
Nekaj čarovništva je bilo pa vseeno v igri - na domačem računalniku si običajno narišem pot, ki si jo potem pošljem na telefon, ki ga uporabljam za navigacijo (pa tudi kot števec, mp3 predvajalnik...), tokrat pa sem na prenos pozabil in vso pot odpeljal "po spominu". Pri vzponu so mi pomagale table, pri spustu sem pa ubral najbolj udobno pot ;)
Na vrhu z Bož..., hmmm, no z Boschevo pomočjo zagotovo ;)
Predlagana razgledna točka je bila res fajn in tudi razgledi čudoviti, škoda le, ker je bilo ozračje tako megličasto.
Spust v Cerknico...
... in še krog okoli jezera.
Tudi tu sem (kot praktično na vseh furah) naletel na številne table, ki mi vedno dvignejo pritisk - na stotisoče € (verjetno kar na milijone) porabljenih sredstev (pogosto iz raznih EU skladov) za nekakšne table, ki že dan po postavitvi ostanejo le spomin, oziroma same sebi namen.
Ne bom nadaljeval, ker sem se spet ujezil in bi pisal le še z grdimi besedami...