Malo po (praznem) strelišču, potem pa navzgor v snežniške gozdove.
Zadnja fotka naj vas ne preseneti preveč - ne, nimam drona, ampak sem zgolj fotkal informacijsko tablo in vse skupaj malce popravil ;)
O nekdanji slavi ni več ne duha ne sluha, je pa Mašun očitno še vedno gozdarsko središče.
To srečevanje Jakobove poti postaja že malo strašljivo
Fejst dol, da grem potem še bolj fejst gor - ja, sem že navajen. Konec koncev si pa itak sam rišem poti.
Na stranpot, ki vodi na greben Volovje rebri...
...oziroma do vrha Velike Milanje...
... od koder so prav lepi razgledi (ki vzbujajo razmišljanja o novih kolesarskih dogodivščinah) - menda so ob jasnem vremenu in čistem ozračju vidi še bistveno dlje - vse tja do Kvarnerskega zaliva in italijanskih Dolomitov.
Prijeten spust, najprej po kolovozih potem pa po taki makadamski "magistrali" in pogled nazaj (ja, še zmeraj se začudim sam sebi kje sem bil še pred nekaj (desetimi) minutami).
Brž naprej....
... povsem do dna ;)
Zdaj je pa Milanja res že zelo daleč.
Sv. Vid, Šembije
Povsem pozabljena obrt.
Dokaz, da sem bil spet v krajih, kjer čas teče povsem drugače, kot smo ga vajeni danes ;)
Ne samo v drugem času, znašel sem se tudi v povsem drugačnem okolju - si moram vzeti več časa, da na spletu najdem podatke o tem spodmolu in o cesti, ki je bila nekoč očitno bistveno bolj pomembna.
Nad Zagorjem je bil lep pogled na drugo (pravkar prevoženo) stran in pa na dve markantni stavbi - veliko cerkev Sv. Trojice (Trnje) in kapelo Sv. Pavla pri osamljenem pokopališču med Zagorjem in Drskovčemi.
Še skok do gradu Kalc, kjer sem pred slabimi tremi leti že kolesaril KLIK
Pogled nazaj proti Kalcu...
Slovenia,MTB,Knežak,Mašun,Velika Milanja,Bač,Kalc,Šembije,Podtabor,Zagorje